En dan sem bila sama doma in odločila sem se, da preživim dan pred televizijo, ker je drugače nimam možnosti gledati zaradi tega, ker enostavno nimam časa. Ko je bila na televiziji preklama za plovila, se je v meni spet prebudil ta svobodni duh, ko sem si vedno želela imeti kakšne majhen čoln, da bi lahko z njim šla na morje. Tako sem resnično celi dan preležala pred televizijo in gledala filme, takrat je bila res štirikrat reklama za plovila in na koncu sem bila že čisto navdušena.
Tako sem začela iskati plovila po netu, ker nisem imela pojma, sem prvo šla gledat koliko to stane, kakšen izpit potrebuješ, koliko stane nakup prikolice, ali pa izposoja. Toliko vprašanj se mi je porajalo, da so takoj minile tri ure, ko sem sedela za računalnikom. Nisem mogla verjeti.
Vse skupaj ,se mi je zdelo dokaj dostopno in bila sem vesela, da bi mi to lahko imeli. Seveda pa je bilo potrebno povedati tudi mojemu možu, kajti boljše bi bilo, če bi potem zaradi plovila oba naredila tudi izpit in ne samo eden. Sedaj, če bi to veselilo samo mojega moža, bi šel delat izpit samo on, tako pa sem bila prva navdušena jaz, tako da bi bilo lepo, če bi izpit imela oba, kajti izpit za plovila, katera sem jaz gledala sploh ni drag.
Moj mož je bil navdušen nad idejo, denar sva imela in akcija je stekla. Ja, prvo sva oba naredila izpit za čoln, že prej sva malo gledala, kaj bi lahko kupila, tako da sva že vedela, kaj hočeva.
Kako lep občutek je bil, ko sem držala izpit za čoln v roki, prav spominjam se, kako sem sama sebi rekla, to je to, kar rabiva oba. Glede plovila ni bilo problemov, kmalu sva kupila primerne čoln, danes se razumeva tako kot še nikoli, imava se rajši kot kadarkoli.